-
1 watch
[wo ] 1. noun1) (a small instrument for telling the time by, worn on the wrist or carried in the pocket of a waistcoat etc: He wears a gold watch; a wrist-watch.) ura2) (a period of standing guard during the night: I'll take the watch from two o'clock till six.) straža3) (in the navy etc, a group of officers and men who are on duty at a given time: The night watch come(s) on duty soon.) straža na ladji2. verb1) (to look at (someone or something): He was watching her carefully; He is watching television.) gledati2) (to keep a lookout (for): They've gone to watch for the ship coming in; Could you watch for the postman?) prežati na3) (to be careful of (someone or something): Watch (that) you don't fall off!; Watch him! He's dangerous.) paziti (se)4) (to guard or take care of: Watch the prisoner and make sure he doesn't escape; Please watch the baby while I go shopping.) paziti5) (to wait for (a chance, opportunity etc): Watch your chance, and then run.) čakati na•- watcher- watchful
- watchfully
- watchfulness
- watchdog
- watchmaker
- watchman
- watchtower
- watchword
- keep watch
- watch one's step
- watch out
- watch over* * *I [wɔč]1.nounžepna, zapestna ura; budnost, opazovanje, oprez(ovanje), pazljivost; zalezovanje; straža, stražar; nautical straža na ladji; obsolete bedenje; straža pri mrliču, nočna straža; history eno od 3 ali 4 razdobij nočiin the watches of the night — čas, preživet v bedenjuon the watch — na opazovanju, v pazljivem pričakovanjuwatch and ward — (prvotno) stražarjenje podnevi in ponoči, (danes) naporno, napeto, ostro stražarjenjefirst watch — prva nočna straža na ladji (20,00-24,00 ure)to be (up) on the watch — biti buden; paziti seto keep (a) close watch over ( —ali on) — stražiti, bedeti, paziti na, pazljivo nadzirati, ostro opazovatito pass as a watch in the night figuratively biti hitro pozabljento set a watch (up) on s.o. — dati koga (skrivno, tajno) opazovati;2.adjectivestražni; opazovalniII [wɔč]1.transitive verbopazovati, gledati; čuvati (živino), paziti, stražiti; pazljivo ogledovati, motriti; prežati na; figuratively paziti na (koga); čakati na, pričakovatiwatch it! American slang pazi!watched pot never boils figuratively v čakanju je čas dolg;2.intransitive verbbedeti, čuti, biti pazljiv; paziti, popaziti, prežati; biti na oprezu; vohuniti; military stražariti, biti na stražito watch over a child, a flock — čuvati otroka, čredo; -
2 o'
[ə]preposition abbreviation od of in on — -
3 bird
[bə:d](a two-legged feathered creature, with a beak and two wings, with which most can fly: Kiwis and ostriches are birds which cannot fly.) ptič* * *[bə:d]nounptič, ptičicaslang deklica, dečko, oseba; American slang navdušenec; čudak; figuratively old bird — lisjak, zvitorepec, tičto do s.th. like a bird — zelo rad, z lahkoto kaj nareditibirds of a feather flock together — ene vrste ptiči skupaj letijo, Šimen Šimnu godeto give the bird — zavrniti, odkloniti, izžvižgatia bird in the hand is worth two in the bush — boljši danes vrabec kakor jutri zajec, bolje drži ga kot lovi gato kill two birds with one stone — dve stvari hkrati opraviti, dve muhi naenkrat ubitia little bird told me so — nekdo (ne smem ali nočem povedati, kdo) mi je povedalbird of paradise — rajska ptica, rajčica -
4 session
['seʃən]1) (a meeting, or period for meetings, of a court, council, parliament etc: The judge will give his summing up at tomorrow's court session.) zasedanje2) (a period of time spent on a particular activity: a filming session.) čas, ura, dan3) (a university or school year or one part of this: the summer session.) semester* * *[sešn]nounseja, zasedanje (parlamenta); konferenca, skupščina; plural juridically zasedanje sodišča; učna (tečajna) ura; British English študijsko (šolsko) leto (od 1. okt. do 30. junija); American university polletje, semesterpetty sessions — seja (sestanek) dveh ali več mirovnih sodnikov za skupno reševanje manjših prestopkovsummer session American poletni semestertwo afternoon sessions a week — dve (učni) uri na teden popoldne (angleščine itd.) -
5 mortal
['mo:tl] 1. adjective1) (liable to die; unable to live for ever: Man is mortal.) smrten2) (of or causing death: a mortal illness; mortal enemies (= enemies willing to fight each other till death); mortal combat.) smrten2. noun(a human being: All mortals must die sometime.) smrtnik- mortally
- mortal sin* * *I [mɔ:tl]adjective ( mortally adverb)smrten, umrljiv; smrtonosen, smrtno nevaren (to); ogorčen, neizprosen, smrtni (sovražnik); človeški, zemeljski, minljiv; colloquially dolgočasen; colloquially strašanski, silencolloquially for two mortal hours — dve neznosno dolgi uricolloquially by no mortal means — človeku nemogočecolloquially of no mortal use — popolnoma nekoristnocolloquially in a mortal hurry — v silni nagliciII [mɔ:tl]nounsmrtnik
См. также в других словарях:
úra — e ž (ū; v pomenu naprava ȗ) 1. enota za merjenje časa, šestdeset minut: minila je ura, pa še ni prišel; dan ima štiriindvajset ur; hoditi dobro, slabo, ekspr. celo, debelo uro; ekspr. niti ure nisem spal; predstava traja približno dve uri;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvá — é é štev., rod., mest. dvéh, daj., or. dvéma (ȃ ẹ̑) 1. izraža število dve [2] a) v samostalniški rabi: ena in ena je dve; ni naju strah, saj sva dva; dve pa dve sta govorili med seboj / ura je dve; ob dveh ponoči; ob dveh (popoldne) 14h; star.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čez — predl., s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka čéz (ẹ̑) 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran a) nad čim: skočiti čez jarek; oblaki se pode čez gore; sklonil se je čezenj; potaknil je sadike in čeznje nametal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Momčilo Spremić — (Serbian: Момчило Спремић; born August 29, 1937) is a Serbian historian and member of the Serbian Academy of Science and Arts. He is professor of General history of the Middle Ages at the University of Belgrade Faculty of Philosophy. Spremić… … Wikipedia
tá — tó zaim., ed. m. téga tudi tegà, tému tudi temù, za neživo tá, za živo in v samostalniški rabi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; ž. té, téj tudi tèj stil. tì, tó, téj tudi tèj stil. tì, tó; s. téga tudi tegà, tému tudi t … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdŕkniti — em dov. (ŕ ȓ) 1. pri premikanju, delovanju premakniti se z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen večkrat zdrkne; kolesce v napravi je zdrknilo // pri takem premiku dati kratek, rezek glas: slišal je, da je stenska ura … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Serbs — Срби, Srbi … Wikipedia
Langue serbe — Serbe Cet article concerne la langue serbe. Pour le peuple serbe, voir Serbes. Serbe Srpski / Српски Parlée en Serbie, Monténégro, Croatie, Bosnie Herzégovine, Roumanie, Macédoine et d autres pays Région … Wikipédia en Français
Serbe — Cet article concerne la langue serbe. Pour le peuple serbe, voir Serbes. Serbe Српски / Srpski Parlée en Serbie … Wikipédia en Français
mánjkati — am nedov. (ȃ) 1. ne biti navzoč na kakem mestu, pri kakem delu, čeprav bi praviloma moral biti: manjkata dva učenca; kdo manjka; manjkati na sestanku, pri pouku; ekspr. letos ni manjkal na nobeni nogometni tekmi / opazil je, da manjkata na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
